Opis postopka zatrditve sakroiliakalnega sklepa z uporabo iFuse sistema

Zatrditev sakroiliakalnega sklepa je minimalno invazivni poseg, ki se izvaja pod splošno anestezijo in radiološko navigacijo. Cilj posega je stabilizacija medeničnih struktur, ki tvorijo del medeničnega obroča in so pogosto vir kronične bolečine v križu zaradi patološke gibljivosti med križnico (os sacrum) in črevnico (os ilium).

Indikacije

Poseg je indiciran pri bolnikih z dokazano patološko gibljivostjo sakroiliakalnega sklepa, ki povzroča izrazito bolečino v ledveno-križnem prehodu, pogosto s širjenjem v spodnjo okončino.

Bolečina je tipično izrazitejša v sedečem položaju, pri vstajanju ali v blagem predklonu. Pred posegom se izvedejo diagnostični testi in radiološko vodena blokada SI sklepa, ki potrdi izvor bolečine.

Potek posega

Bolnik leži na trebuhu. Kožni rez se izvede nekoliko kavdalno od zadnjega zgornjega trna črevnice, nad nivojem prve sakralne odprtine (S1).

Pod radiološko navigacijo se namesti vodilna žica v smeri latero-medialne projekcije proti telesu prvega sakralnega vretenca. Položaj žice se preveri v kraniokaudalni in lateralni projekciji, da se potrdi ustrezna globina in smer.

Po potrditvi položaja se uvede vodilni instrument, ki omogoča neposreden dostop do kostne strukture brez poškodbe mehkih tkiv.

Izmeri se velikost implantata; običajno se uporabljajo trikotni prizmatični vsadki debeline približno 7 mm in dolžine 3–5 cm.

S pomočjo vrtalnega sistema se pripravi ležišče, nato se implantat vstavi pod rentgenskim nadzorom.

Po namestitvi prvega implantata se vzporedno uvede druga vodilna žica za drugi implantat, ki se vstavi med prvim in drugim sakralnim nevroforamenom.

Pri močnejših bolnikih, zlasti moških, se lahko vstavi tudi tretji implantat za dodatno stabilizacijo.

Po končani namestitvi implantatov se rana zapre po plasteh.

Celoten poseg traja približno 30–40 minut.

Pooperativni potek

Bolnik potrebuje razbremenjevanje operiranega področja, saj se vsadki postopoma integrirajo v kostno strukturo medenice.

Zaradi spremembe biomehanike se lahko pojavi prehodna bolečina v kolčni regiji, ki je običajno dobro odzivna na simptomatske blokade.

Dolgoročne študije poročajo o odličnih kliničnih rezultatih in trajni razbremenitvi bolečine. Postopek je uveljavljen in se uspešno izvaja tudi v našem prostoru.